Leto 2025 se kaže kot prelomnica. Stroški umetne inteligence rastejo hitreje, kot jih lahko podjetja obvladujejo, regulativni pritiski postajajo kompleksnejši, ekonomski modeli javnih oblakov pa kažejo svoje omejitve. V tem kontekstu repatriacija podatkov in skrb za suverenost nista več obrobni temi, ampak jedro strateških odločitev.
Zakaj prav 2025?
Repatriacija podatkov pomeni namerni prenos podatkov in delovnih obremenitev iz javnih oblakov nazaj v zasebno ali hibridno okolje. Ta proces presega tehnično izbiro, saj gre za odločitev, ki združuje tri temeljne dimenzije: varnost, stroškovno optimizacijo in skladnost z regulativami.
Podjetja so v preteklih letih množično migrirala v oblak, saj so iskala hitrost in fleksibilnost.
Toda zdaj se kažejo pasti:
- Nepredvidljiva rast stroškov oblaka,
- nepričakovane zakasnitve pri zahtevnih aplikacijah in
- odvisnost od enega samega ponudnika.
Regulativni okvirji, kot sta GDPR in prihajajoči EU AI Act, pa dodatno poudarjajo, da lokacija podatkov ni zgolj tehnična podrobnost, ampak pravni in poslovni imperativ.
Suverenost podatkov je s tem neločljivo povezana tema. Nanaša se na to, da podjetja ohranijo nadzor nad tem, kje in pod katerimi zakoni se njihovi podatki hranijo in obdelujejo. V svetu, kjer geopolitične napetosti vplivajo celo na tehnologijo, je “vrnitev podatkov domov” pogosto edina možnost, da podjetje ostane skladno in zaščiteno.
Statistike to potrjujejo.
Barclaysova raziskava med CIO-ji razkriva, da več kot 80 % podjetij načrtuje repatriacijo delovnih obremenitev, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2021. Kyndryl opozarja, da so stroški umetne inteligence pri tem ključni katalizator, medtem ko Gartner napoveduje, da bo do konca desetletja več kot polovica multinacionalk razvila celovite strategije digitalne suverenosti.
Repatriacija kot strateška kalibracija
Če je bila včasih repatriacija razumljena kot korak nazaj, kot nekakšen izstop iz oblaka, danes postaja bolj sofisticirana. Gre za ponovno kalibracijo infrastrukture, ki omogoča kombinacijo prožnosti in varnosti.
Podjetja, ki se odločajo za ta korak, ne zapirajo vrat oblaku, ampak ga uporabljajo tam, kjer resnično prinaša prednost, medtem ko kritične ali drage obremenitve vračajo v lastne sisteme. Tipičen primer so projekti umetne inteligence. Trening velikih modelov v javnem oblaku lahko povzroči milijonske račune, pri čemer se podjetja ne morejo zanašati na stabilnost cen. Če del teh obremenitev prenesejo v lastne centre, dosežejo nižje stroške, boljšo latenco in več nadzora nad podatki.
Ob tem se repatriacija vse bolj povezuje s trajnostnimi cilji. Lastni podatkovni centri, zlasti če so zgrajeni na obnovljivih virih, omogočajo podjetjem zmanjševanje ogljičnega odtisa. To postaja pomembno, saj se investitorji in regulatorji osredotočajo na ESG merila, energijsko intenzivna umetna inteligenca pa povečuje porabo.
Končna prednost je zmogljivost. Repatriacija omogoča stabilnejše okolje za aplikacije, kjer je hitrost pomembna in morajo biti odzivi predvidljivi.
Suverenost kot globalni trend
Medtem ko repatriacija odgovarja predvsem na stroškovne in tehnične izzive, je digitalna suverenost koncept, ki se vse bolj oblikuje na globalni ravni. Gre za princip, da podjetja in države želijo, da podatki ostanejo znotraj njihove jurisdikcije, ali zaradi zaščite zasebnosti, skladnosti z lokalnimi zakoni ali strateške neodvisnosti.
EU AI Act, ki začne veljati v letu 2025, bo dodatno zaostril zahteve. Povezuje obdelavo umetne inteligence z GDPR in postavlja omejitve za čezmejne prenose občutljivih podatkov. To bo multinacionalkam otežilo delo, saj bodo morale svoje sisteme prilagoditi različnim regulativnim režimom po svetu.
Kako naprej?
Podjetja, ki želijo izkoristiti priložnosti, morajo repatriacijo in suverenost podatkov razumeti kot dolgoročno strateško pot. To pomeni, da ne gre za enkratno selitev podatkov, temveč za oblikovanje infrastrukture, ki bo prožna, skladna in pripravljena na prihodnost.
Hibridne strategije so pri tem najmočnejši odgovor. Kombinacija javnega oblaka za hitro širitev in lastnih sistemov za kritične naloge omogoča najboljše iz obeh svetov. Ključno je tudi vlaganje v orodja, ki v realnem času prikazujejo stroške, obremenitve in skladnost, da se vodstva lahko pravočasno odzovejo.
Zaključek: od izzivov do priložnosti
Repatriacija podatkov in digitalna suverenost v letu 2025 nista več obrobna trenda, temveč osrednja strateška tema za podjetja. Tisti, ki bodo pravočasno ukrepali, lahko iz stroškovnih in regulativnih izzivov ustvarijo konkurenčno prednost.
Vodstva podjetij imajo danes priložnost oblikovati infrastrukturo, ki ne bo zgolj varna in skladna, temveč bo tudi osnova za inovacije v dobi umetne inteligence. Kot napovedujejo analitiki, bodo prav tisti, ki bodo zgodaj sprejeli suverenost in repatriacijo, oblikovali prihodnost globalne podatkovne ekonomije.
Imperativ je jasen: leto 2025 je leto odločitev.
Sorodno branje
Kako univerzalni inteligentni sloj preoblikuje poslovno poročanje
Učinkovito poročanje temelji na pravočasnih, točnih in konsistentnih podatkih. V praksi pa številna podjetja še vedno uporabljajo zastarele rešitve in Ex...
VečUniverzalni semantični sloj - ključ do varnosti podatkov in skladnosti njihove uporabe
Za podjetja, ki želijo obvladati podatkovno intenziven svet V dobi, kjer umetna inteligenca (AI) in njeni agenti postajajo ključni za poslovni uspeh, so podat...
Več