Repatriacija podatkov in podatkovna suverenost: strateški odgovor na izzive umetne inteligence

V času, ko umetna inteligenca preoblikuje poslovne modele, se podjetja ponovno sprašujejo, kje in kako naj bodo shranjeni njihovi podatki. Repatriacija in suverenost podatkov nista več le tehnični vprašanji, temveč strateška odločitev za boljši nadzor, nižje stroške in večjo odpornost.

V članku so zbrani aktualni vpogledi glede repatriacije in suverenosti podatkov, ki jih oblikujejo ponudniki, kot so Exasol, Kyndryl in Pulsant, pa tudi analize hiš Gartner, Veeam in Flexera.

Uvod

Repatriacija podatkov pomeni premišljen prenos podatkov in aplikacij iz javnega oblaka nazaj v lokalno ali hibridno okolje. Gre za trend, ki ga poganjajo trije ključni dejavniki:

• Nadzor nad lastnimi podatki zmanjšuje tveganja nepooblaščenega dostopa, odvisnosti od ponudnikov in morebitnih zlorab občutljivih informacij.

• Gospodarska učinkovitost, saj se stroški oblakov zaradi različnih pristojbin in njihove nepredvidljive rasti hitro povečujejo.

• Regulatorna skladnost, ki zahteva, da podatki ostanejo znotraj določenih jurisdikcij.

Načelo suverenosti podatkov pomeni, da morajo podatki ostati v upravljanju države ali organizacije, kjer so nastali. V času zaostrenih geopolitičnih odnosov in strožjih zakonov o zasebnosti se zato številna podjetja odločajo, da svoje podatke »vrnejo domov« v lokalno okolje, kjer lahko zagotovijo nadzor, skladnost in varnost.

Leto 2025 velja za prelomno:

• stroški delovanja AI modelov eksponentno naraščajo,
• hibridne infrastrukture postajajo standard,
• regulative, kot je EU AI Act, dodatno zaostrujejo zahteve glede upravljanja podatkov.

Po raziskavi Barclays CIO survey from 2024 kar 83 % podjetij načrtuje repatriacijo določenih procesov in podatkov iz javnega v zasebno okolje, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2021. Kyndryl’s 2025 reports poroča o podobnem trendu, pri čemer podjetja repatriacijo uporabljajo za optimizacijo AI stroškov in ohranjanje suverenosti podatkov. Gartner napoveduje, da bo do leta 2029 več kot polovica globalnih podjetij uvedla suverene digitalne strategije, medtem ko jih je danes manj kot 10 %. 

Ti premiki pomenijo, da se bodo podjetja v prihodnjih letih morala odločati med inovacijami in odpornostjo, uspešno ravnovesje pa bo določilo o njihovi konkurenčnosti. 

Repatriacija podatkov

Repatriacija podatkov ni več le »izhod iz oblaka«, temveč strateška odločitev za boljši nadzor, stroškovno predvidljivost in večjo učinkovitost AI.

Eden izrazitejših trendov je prehod k hibridnim arhitekturam, ki podjetjem omogočajo boljši nadzor nad stroški. Številna podjetja se soočajo z nenadzorovano rastjo stroškov zaradi visokih pristojbin gostovanj v oblaku in nepredvidljive rasti porabe ob vse večjih zahtevah umetne inteligence. Poročilo Flexera’s 2025 State of the Cloud Report razkriva, da ima kar 84 % podjetij težave z obvladovanjem stroškov oblaka, pri čemer se repatriacija kaže kot ena ključnih strategij za njihovo znižanje. Podatki Kyndryla kažejo, da pomisleki glede suverenosti podatkov ta trend še krepijo. Podjetja vse pogosteje prenašajo podatke v zasebna okolja, kjer so stroški bolj predvidljivi. Po navedbah Pulsanta bo leto 2025 »leto repatriacije«, saj se pričakuje uvedba dodatnih carin za prenos podatkov izven ZDA, kar bi lahko dodatno povečalo stroške.

Za ilustracijo

Optimizacija delovanja umetne inteligence je še en pomemben dejavnik. Ker stroški uporabe AI hitro naraščajo, podjetja zahtevnejše procese vračajo v lastna okolja, kjer imajo boljši nadzor in krajši odzivni čas. Podjetje Equinix ta pojav imenuje »uravnoteženje oblaka«, pri čemer se kritične obremenitve nameščajo tja, kjer delujejo najbolj učinkovito.

Zahteve po trajnostnem delovanju so vse višje, saj se energetsko potratna umetna inteligenca pogosto kleše s cilji podjetij na področju ESG. Poročilo InfoWorld’s 2025 cloud trends report poudarja, da repatriacija pomembno prispeva k zmanjšanju ogljičnega odtisa, saj omogoča učinkovitejše delovanje lokalnih podatkovnih centrov, manj zakasnitev in hitrejše odzive pri uporabi edge aplikacij.

Podatki portala Help Net Security kažejo, da kar 97 % srednje velikih podjetij načrtuje vsaj delno repatriacijo podatkov, kar jasno nakazuje, da ta pristop postaja široko sprejet standard.

Suverenost podatkov

Suverenost podatkov v podjetjih pomeni sposobnost organizacije, da v celoti nadzira, upravlja in spremlja svoje podatke v skladu s svojimi poslovnimi cilji, zakonskimi zahtevami in etičnimi standardi. To vključuje zagotavljanje varnosti podatkov, preprečevanje nepooblaščenega dostopa, skladnost z zakonodajo in predpisi, lokalizacijo podatkov ter samostojno odločanje o njihovi hrambi, obdelavi in prenosu. Med ključne značilnosti sodijo tudi avtonomno upravljanje podatkov, preglednost in sledljivost, prilagodljivost in odpornost ter etična uporaba podatkov.

Suverenost podatkov temelji na regulatornih načelih in poudarja pravno pristojnost nad podatki, da bi preprečila kršitve skladnosti in hkrati omogočila varne inovacije. Trendi kažejo na globalno usmerjenost v lokalizacijo podatkov, razvoj lokaliziranih in porazdeljenih AI infrastruktur, nove regulative in oblikovanje suverenih oblakov.

Evropski AI Act zahteva, da podjetja, ki uporabljajo umetno inteligenco, zagotovijo varno, pregledno in sledljivo delovanje sistemov, ki ne ogrožajo človekovih pravic ali zasebnosti. Poleg tega določa stroge zahteve glede kakovosti podatkov, odgovornega razvoja in nadzora nad visoko tveganimi AI rešitvami, s čimer povezuje upravljanje umetne inteligence z načeli GDPR. Zaradi teh zahtev podjetja vse pogosteje vzpostavljajo lokalno hrambo in upravljanje podatkov, saj le tako lahko zagotovijo popolno sledljivost, nadzor in skladnost z zakonodajo. Poročilo Exasol’s 2025 trends opozarja, da se s tem pojavljajo novi izzivi glede skladnosti, a tudi priložnosti za večjo odpornost in varnost podatkovnih arhitektur. Tudi  Cisco’s 2025 Privacy Benchmark Study potrjuje, da se povpraševanje po suverenih podatkovnih strategijah hitro povečuje, predvsem zaradi globalnih trendov lokalizacije podatkov in strožjih pravil o čezmejnih prenosih.

Porazdeljene infrastrukture za zagotavljanje zasebnosti pri umetni inteligenci postajajo ključni gradnik sodobnih podatkovnih okolij. Equinix izpostavlja arhitekture, ki podatke ohranjajo znotraj nacionalnih meja, a hkrati omogočajo razvoj in učenje modelov umetne inteligence, zlasti generativnih. Strožje izvajanje uredbe GDPR in nove azijske zakonodaje dodatno krepijo potrebo po zero-trust pristopih, kjer je varnost vgrajena v vsak del podatkovne infrastrukture. Tudi Dataversity v svojih trendih za leto 2025 poudarja pomen okvirov v realnem času in visokokakovostnih podatkov, ki so temelj etične, varne in zaupanja vredne umetne inteligence.

Vzpon suverenih oblakov prinaša novo obdobje upravljanja podatkov. Napovedi Veeama za leto 2025 kažejo, da se bo repatriacija v hibridne modele še okrepila, saj podjetja iščejo načine, kako zagotoviti popoln nadzor, suverenost in prilagodljiv dostop do podatkov znotraj varne, skladne in trajnostno naravnane infrastrukture.

Izzivi za vodstva

Vodstveni kader se v letu 2025 sooča s štirimi ključnimi izzivi:

• Ravnovesje med stroški oblaka in investicijami v repatriacijo
  Javni oblak pogosto prinaša visoke stroške delovanja. Repatriacija zahteva začetno investicijo, vendar dolgoročno znižuje stroške in povečuje nadzor.
• Navigacija med regulatornimi zahtevami
  Različne jurisdikcije (EU, Azija, ZDA) zahtevajo različne oblike lokalizacije podatkov, kar povečuje kompleksnost pri zagotavljanju skladnosti.
• Varnost in zasebnost v AI okolju
  Napadi z izsiljevalskimi virusi in vendor lock-in predstavljajo realno grožnjo. Brez učinkovitega upravljanja lahko podjetje hitro izgubi dostop do svojih ključnih informacij.
• Pomanjkanje kadrov in notranji odpor do sprememb
  Prehod na hibridno okolje zahteva nova znanja in spremembe procesov. Brez prave podpore vodstva in vlaganj v kompetence lahko podjetje izgubi konkurenčno prednost.

Strategije za prihodnost

Za uspešno upravljanje podatkov v dobi umetne inteligence bi vodstva morala upoštevati naslednje smernice:

• Vzpostavitev hibridne arhitekture – kombinacija prednosti javnega in zasebnega oblaka.

• Vlaganje v napredna orodja za nadzor in spremljanje sistemov v realnem času, kot priporoča Dataversity, saj so ta ključna za etično in odgovorno uporabo umetne inteligence.
• Okrepitev upravljanja podatkov – spremljanje porabe, varnosti in učinkovitosti v realnem času, uvedba načela “zero-trust” in jasne odgovornosti.

Razmislite o decentraliziranih mrežah (DePIN – Decentralised Physical Infrastructure Networks) – nove oblike infrastrukture omogočajo večjo zasebnost brez osrednjih ranljivosti.

Zaključek

Repatriacija in suverenost podatkov nista več tehnični vprašanji, temveč strateški temelj odpornosti podjetij v času umetne inteligence. Tisti, ki bodo dovolj zgodaj prevzeli nadzor nad svojimi podatki, bodo oblikovali naslednjo dobo upravljanja in zaupanja v podatke.

Čas za ukrepanje je zdaj! Prevzemite nadzor nad svojimi podatki in nad svojo prihodnostjo.

Za več informacij o tem, kako vam lahko pomagamo pri vzpostavitvi ustrezne arhitekture, nas kontaktirajte.