Modernizacija kontrolinga v dobi umetne inteligence: Uspešno zaključena 21. Adriatik kontroling konferenca

Kako iz klasičnega poročevalca prerasti v strateškega orkestratorja prihodnosti?

26. maja 2026 je potekala že 21. Adriatik kontroling konferenca, osrednji regijski dogodek za finančne strokovnjake in kontrolerje. Pod programskim vodstvom Jana Markuna (XP&A Senior Consultant, CRMT) in podporo dolgoletne vodje, Dragice Erčulj, je dogodek ponudil izjemen uvid v transformacijo poklica skozi prizmo agilnosti, novih kompetenc in umetne inteligence.

Dogodek, ki ga je dinamično povezoval moderator Vid Sodnik, je naslovil nujnost korenitih sprememb v stroki, ki jih prinaša aktualen trend modernizacije kontrolinga. Kot je poudaril Jan Markun, ne gre le za slepo uvajanje tehnologije, temveč za celostni premik, ki sloni na treh stebrih:

Procesi: Premik od togih struktur k agilnemu načrtovanju in hitremu odzivanju na tržne pretrese.
Kompetence in kadri: Vloga tradicionalnega kontrolerja se danes staplja z vlogama, kot sta Data Scientist in Finance Business Partner. Za delo z managementom postajajo polge napredne analitike ključne tudi odlične komunikacijske veščine.
Tehnologija: Kontroler postaja ključni vezni člen med IT-jem in poslovnim delom, umetna inteligenca pa glavno orodje za dvig produktivnosti.

Navdihi iz tujine: Kontroler kot kopilot (primer Zalando)

Preko spleta smo lahko spremljali predavanji Pie Burkarth (članica upravnega odbora mednarodnega združenja ICV) in Christiana Brumma (vodja odličnosti finančnih operacij v podjetju Zalando SE). Predstavila sta koncepte agilnega kontrolinga v kompleksnem svetu in delila študijo primera nemškega e-trgovinskega giganta Zalando. Tam finančne funkcije ne razumejo več kot zgolj pripravljalce poročil, temveč kot kopilote, ki vodstvu v realnem času zagotavljajo simulacije scenarijev in pomagajo določiti pravo smer rasti.

Strateško partnerstvo, napredna orodja in opolnomočenje

V nadaljevanju je Aleš Štempihar (CEO SKIT d.o.o. in avtor koncepta AIVaaS) razširil vlogo kontrolerja v strateškega partnerja managementa v dobi AI. Tehnološki vidik sta z oprijemljivimi primeri sodobnih orodij dopolnila Tomaž Žele (vodja kontrolinga v podjetju BTC d.d.) in Aleš Jurak (COO, Resalta). O kadrovskem stebru in opolnomočenju zaposlenih za doseganje drznih ciljev pa je Jan Markun spregovoril z Dejanom Kovačičem (direktor, Peruna d.o.o.), finalistom za priznanje Mladi menedžer.

Okrogla miza: Dvig produktivnosti in pomen podatkov

Popoldanski del je zaznamovala udarna okrogla miza z naslovom “Dvig produktivnosti kot ključen izziv EU gospodarstva: kaj lahko naredimo kontrolerji?”, ki jo je vodil Peter Ribarič (Planet GV). Na njej so sodelovali Andreja Štirn (strateginja za podatke, DataUM), Metka Erlač (finančna poslovna partnerka, Perutnina Ptuj) in Matej Petrovčič (soustanovitelj in direktor, CRMT) ter skozi različne vidike osvetlili, zakaj so digitalna transformacija, reorganizacija procesov in umetna inteligenca neizogibni za prihodnost podjetij:

Aleš Štempihar je postavil strateški okvir razprave. Poudaril je, da morajo kontrolerji v dobi umetne inteligence prestopiti okvirje klasičnega računovodstva in postati pravi strateški partnerji managementa. Vodstva podjetij morajo izzvati z vprašanjem, ali so s svojimi analizami zavora ali pospeševalnik razvoja, ter poskrbeti, da so ambicije podjetja usklajene z realno usmeritvijo v dobi umetne inteligence.
Matej Petrovčič je osvetlil tehnološki vidik in opozoril na t. i. “tehnološki dolg” v podjetjih. Izpostavil je, da je umetna inteligenca trenutno izjemen prodajni hit (hype), vendar je njena uporabnost v celoti odvisna od kakovosti podatkov. Brez očiščenih temeljev in integriranih sistemov namreč noben AI agent ne more ponuditi pravilnih in uporabnih odgovorov za poslovno odločanje.
Andreja Štirn je poudarila pomen metodologije in analitične zrelosti podjetij. Opozorila je, da produktivnosti ne moremo dvigniti zgolj z nakupom novih in dragih programskih orodij. Podjetja morajo najprej spremeniti kulturo ravnanja s podatki, vzpostaviti jasne procese lastništva nad njimi ter zaposlene opremiti z ustreznimi kompetencami za njihovo pravilno interpretacijo.
Metka Erlač pa je teorijo podprla z odličnim primerom iz prakse. Predstavila je celovito reorganizacijo kontrolinga ob prehodu na napreden sistem S/4HANA. S tem so v ekipi presekali tradicijo “gledanja nazaj” in pripravljanja poročil za preteklost, fokus podjetja pa uspešno premaknili iz golega spremljanja količine prometa na natančno analizo marž ter donosnosti posameznih izdelkov z visoko dodano vrednostjo.

Sogovorniki so se v zaključku poenotili, da je glavna naloga sodobnega kontrolerja v luči dviga produktivnosti v tem, da surove podatke očisti, osmisli in jih pravočasno oblikuje v strateške usmeritve, ki vodstvu omogočajo sprejemanje hitrejših, varnejših in donosnejših odločitev.

Zaključek konference sta s predavanjema zaokrožila še Matic Hren (Zavarovalnica Sava), s prikazom pritoka podatkov v realnem času za potrebe AI, in mlada uspešna podjetnica Eva Esih (uvrščena na lestvico Forbes 30 Under 30), ki je osvetlila, kje natanko na svoji podjetniški poti mladi ustanovitelji najbolj pogrešajo kakovostno podporo kontrolinga.

Ključno sporočilo konference:

V dobi umetne inteligence kontrolerji ne bodo izgubili zaposlitve, temveč bodo postali nepogrešljivi orkestratorji prihodnosti. Tehnologija bo sicer avtomatizirala rutinsko delo, zaposleni pa s širšim pogledom še vedno prinašajo in zagotavljajo pravo strateško vrednost.