Vpogledi z 21. Adriatik kontroling konference
Kako upravljati portfelj 229 aktivnih projektov v sedmih državah, z dvema različnima poslovnima modeloma, pri čemer nekatere pogodbe tečejo tudi 25 let? To vprašanje je bilo izhodišče predavanja Aleša Juraka, direktorja operacij pri Resalti, na letošnji Adriatik kontroling konferenci v Ljubljani.
Odgovor ni preprost, je pa konkreten.

Od Excelove matrike do podatkovnega skladišča
Resalta je bila leta 2011 ustanovljena kot skupno podjetje Gorenja, Geoplina in Energetike Ljubljana. Danes je del škotske skupine Aggreko in deluje kot eden vodilnih ponudnikov energetskih storitev v regiji. Ukvarjajo se s solarnimi elektrarnami in hranilniki energije, celovitimi energetskimi prenovami stavb, sistemi ogrevanja in hlajenja ter storitvami razogljičenja.
Leta 2019 so vpeljali standardiziran postopek vodenja projektov s 150 koraki in ga sprva vodili v Excelu. Ko sta portfelj in geografska razpršenost narasla, je postalo jasno, da je treba ta postopek digitalizirati.
Odločili so se za postopen pristop: najprej vzpostavitev upravljanja matičnih podatkov na platformi Webcon, nato pa izgradnja podatkovnega skladišča, ki združuje podatke iz več sistemov za upravljanje poslovnih procesov po različnih državah. CRMT je postavil podatkovno osnovo, vizualizacija in analitika pa tečeta na platformi Strategy.
Štirje temeljni izzivi kontrolinga
Jurak je izpostavil štiri ključne izzive, ki jih pri dolgoročnih naložbah preprosto ni mogoče obvladovati brez ustrezne podatkovne arhitekture:
Konsolidacija podatkov iz več sistemov.
Podatki iz različnih poslovnih sistemov, držav in časovnih obdobij morajo biti združeni v en zanesljiv vir, sicer upravljanje portfelja temelji na ugibanju.
Zgodnje zaznavanje odmikov.
Odmiki pri stroških in časovnicah morajo biti vidni takoj, ne šele po tem, ko so računi že knjiženi. »Račun, ki je knjižen, je že zgodovina,« pravi Jurak. »Takrat nimamo več nobenega vpliva.«
Primerjava načrta in realizacije v realnem času.
Mesečni zaključki so prepočasni. Različni računovodski sistemi po državah konsolidacijo dodatno otežujejo.
Dinamično sledenje notranji stopnji donosa (IRR).
IRR projekta se ne sme opazovati samo ob podpisu pogodbe. Pri 25-letnih pogodbah o energetskih storitvah vsako odstopanje v prvih letih pusti posledice, ki jih je treba pojasnjevati vsako leto znova.
Pet nadzornih plošč
Rešitev, ki jo Resalta danes uporablja, zajema pet medsebojno povezanih operativnih nadzornih plošč:
- Pregled portfelja
prikazuje geografsko razporeditev projektov, skupni obseg naložb in stanje portfelja v živo za vseh 229 projektov v sedmih državah, vsak dan.
- Uspešnost projektov
omogoča mesečno primerjavo prihodkov z načrtovanimi vrednostmi na ravni posameznega projekta, vključno s tekočo vsoto in pregledom naročilnic.
- Prodaja do predaje
sledi postopku od podpisa pogodbe do predaje naročniku. Nadzorna plošča razkrije ozka grla, še preden ta povzročijo finančne izgube, kar je pri projektih, ki se pogosto zamikajo iz prodajne v razvojno in nato v izvedbeno fazo, ključnega pomena.
- Nadzor neposrednih stroškov
primerja načrtovane in dejanske stroške nabave na ravni portfelja. Cilj je 3-odstotni prihranek pri nabavi glede na skupno vrednost projektov, ne na ravni posameznega posla, temveč v celoti.
- Sledilnik notranje stopnje donosa
dinamično primerja dejansko donosnost z izhodiščnimi vrednostmi, potrjenimi v naložbenem odboru, skozi celotno življenjsko dobo projektov. Za Resalto to pomeni sledenje do leta 2037.
Skupna logika, en sistem
Posebnost Resaltinega pristopa je enotna podatkovna osnova za oba poslovna modela, tako za projekte »na ključ« kot za dolgoročne pogodbe o energetskih storitvah. Čeprav se ta modela razlikujeta po trajanju, razporeditvi tveganj in dinamiki prihodkov, si delita enake faze izvedbe. En kontrolni sistem je zato ne le mogoč, temveč smiseln.
»Naša ambicija je bila, da bi se to bistveno hitreje zgodilo,« je priznal Jurak. Vmesni prevzemi, integracije in zahteve korporativnega poročanja so razvoj upočasnile. Kljub temu je sporočilo jasno: kakovosten operativni kontroling pri kompleksnih, geografsko razpršenih portfeljih ni vprašanje orodij, ampak arhitekture podatkov in discipline pri njihovem vzdrževanju.
Če se v teh izzivih prepoznate in vas zanima, kako podobno transformacijo izpeljati v vašem podjetju, stopite v stik z nami. Naši strokovnjaki vam bodo z veseljem predstavili, katera rešitev je najprimernejša za vaše okolje in kako začeti.
Sorodno branje
Od reaktivnega poročanja do proaktivnega kontrolinga: izkušnja Zavarovalnice Sava
Vpogledi z 21. Adriatik kontroling konference Na letošnji, že 21. Adriatik kontroling konferenci, posvečeni modernizaciji kontrolinga, je posebno pozornost p...
VečAli vaš kontroling le meri rezultate ali dejansko usmerja poslovanje?
V številnih slovenskih podjetjih je kontroling še vedno osredotočen predvsem na merjenje rezultatov in pripravo poročil o tem, kaj se je že zgodilo. Takšn...
Več
